Hiša je bila včasih mejni del vaškega jedra, od koder se je dalje po Borovški cesti začel razvijati kajžarski del naselja. Bila je arhitekturno drugačna in posebna, saj se je z obliko prilagajala potem, ki so jo obdajale s treh strani. Zavita fasada in nepravilne oblike so določale posebno asimetrično oblikovanost lesene strehe in notranjo rabo prostorov. Staro Vandotovo hišo je krasil leseni gank in delno lesena fasada. Bila je hiša preprostih ljudi, ki ni odražala bogastva, temveč delavnost.

Od leta 1903 je v hiši živela družina Smolej. Že leta nazaj, so prebivalci hiše oddajali prostore v najem in si s tem olajšali preživetje.

Zaradi dotrajanosti stare hiše, se je le ta leta 2016 podrla, nova pa se je zgradila z upoštevanjem meril kulturne dediščine in moderne arhitekture. V želji po ohranitvi značilnosti starega objekta, smo pri gradnji nove hiše na več delih

posnemali nekdanje značilnosti objekta. Kot nekoč je tloris objekta nepravilne štirikotne oblike in posledično dvigajoče sleme, ohranjena je okroglina fasade na jugovzhodni strani, narejena je lesena fasada, lesen balkon na mestu starega ganka in značilna in nekoliko predrugačena lesena vhodna vrata ter okna. Nov pridih in kvaliteto v duhu ekološkega pristopa h gradnji daje vsekakor lesena konstrukcija, ki na zunaj sicer ni vidna, odraža pa se po posameznih sobah s stropniki in lesenimi stropovi.

Veliko poudarka in vloženega dela je bilo v kakovost materialov in bivanja ter zagotavljanju zasebnosti posameznika, saj smo sledili najvišjim standardom za preprečevanje prenosa hrupa iz zunanjosti in med posameznimi prostori, ker le tako lahko zagotavljamo popolno sprostitev in kvaliteten spanec našim gostom.